|
Dravske elektrarne Maribor d.o.o. nameravajo zgraditi na Kozjaku nad Hidro elektrarno Fala črpalno hidroelektrarno Kozjak. Za prenos pridobljene električne energije do porabnikov so se investitorji odločili zgraditi traso najmočnejšega visokonapetostnega daljnovoda (2 x 400 kV) v tem delu Evrope*.
Trasa naj bi potekala po vrhovih vzhodnega Kozjaka oziroma po samem osrčju neokrnjenih zelenih gozdov in pašnikov, preko ekoloških kmetij, ki s tem ne bodo več mogle opravljati svoje prvobitne dejavnosti in zagotavljati ekološko neoporečne hrane ljudem ter preko vinogradov in vinotočev v Slovenskih Goricah.
Za potrebe skoraj 22 kilometrov dolgega in 100 metrov širokega koridorja, bi bilo potrebno posekati nekaj deset hektarjev gozda. Z izgradnjo infrastrukture za potrebe daljnovoda bi uničili naravne pašnike in travnike. Umrlo bi naravno okolje rastlin in živali, ki živijo na tem območju zaradi uničenja gozda in s tem uničenja naravnega okolja, pa tudi posledično zaradi močne jakosti elektromagnetnega sevanja. Močne jakosti elektromagnetnega sevanja, ki bi se s tem vzpostavile, bi spodbudile pospešeno obolevanje ljudi in živali za levkemijo, rakom in drugimi boleznimi* ter dogodki (možganska kap, srčni infarkt,...), kar je tako z medicinskega kot z drugih zornih kotov neizpodbitno in dokazljivo, saj vpliv tako močnega elektromagnetnega sevanja daljnovodov negativno vpliva na različne encime, ki so bistveni za delovanje organizmov, povzroča transformacije celic živih bitij, ki se odražajo kot mutacije celic in prinašajo velike poškodbe v molekuli DNA, ki je osnova za življenje kot dedna zasnova in kar vpliva tako na nas kot tudi na bodoče rodove in na naše otroke.
Izpostavili bi tudi hrup, ki ga daljnovod oddaja in ki ga ekološko in okoljsko osveščeni ljudje in narava nočemo!
Z izgradnjo visokonapetostnega daljnovoda, bi katastrofalno posegli v neokrnjeno naravo vzhodnega Kozjaka. Takšen poseg v naravno okolje, bi pomenil uničenje enega najlepših hribovitih predelov na Štajerskem.
- Nobenega dvoma ni, da izpostavljenost močnim elektromagnetnim poljem škoduje zdravju. Že leta 1991 sta Nobelova nagrajenca Sakmann in Neher odkrila, da so že minimalne vrednosti gostote pretoka moči 0,01 uW/m2 (0,00001 mW/m2) enake telesu lastni energiji za prenos informacij. Celo tako majhne vrednosti zunanjega polja torej lahko motijo prenos in povzročijo napake. Številne navedbe govorijo, da elektromagnetna polja nizkih frekvenc delujejo na biološki sistem. Hershaw in Reiter v svoji raziskavi iz leta 2004 opisujeta spremembe v nivojih melatonina in serotonina in tvorbi prostih radikalov zaradi spremenjenega dnevnega ritma. Eden izmed dejavnikov, ki lahko spreminja človeški dnevni ritem, je izpostavljenost magnetnim poljem. Ta naj bi zniževala nivo melatonina, kar je povezano tako z nastankom kot tudi z napredovanjem rakavih obolenj. Melatonin namreč varuje DNK pred poškodbami, zato zmanjšanje količine melatonina povečuje možnost za nastanek raka. Ena izmed možnih logičnih razlag, zakaj pride do takšnega znižanja, je, da fotoreceptorji v očesu magnetno polje zamenjajo za svetlobo in zavrejo izločanje melatonina. (Dr. Stanko Ciglarič, Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ))
- Vse motnje v biopolju, ne glede na to, kaj jih povzroča lahko definiramo kot popačene informacije, kot motnje v informacijah. Fizikalno bi take motnje lahko definirali kot spremembo oscilacij strun. Elektromagnetno polje 400-kilovoltnega daljnovoda torej popači informacije, ki oblikujejo zdravo tkivo v telesu, do oddaljenosti 1 kilometra (radiestezist Franc Šturm).
- in da ne naštevamo preveč: teh znanstvenih raziskav in dokazov, strokovnih knjig, člankov,... glede izredno škodljivega vpliva elektromagnetnega sevanja daljnovodov na človeka, živali in naravo je preko 25.000 in iz leta v leto število raste.
Okolje, v katerem živimo, ni prazen prostor. Je sinergija narave in človeka. Skrb za ohranjanje naravnega in zdravega okolja je naša družbena odgovornost, saj je od tega odvisno človeštvo!
P.s.: Tudi azbest so še pred 20 leti razglašali za povsem nenevaren. Vemo, kako je sedaj s tem.
*V programu priprave državnega lokacijskega naèrta za ÈHE na Dravi sta bila opredeljena 2 daljnovodna koridorja:
- Severni koridor prek Kozjaka in Mariborske vinske ceste (po neokrnjeni naravi, preko pašnikov, travnikov in vinogradov) do trase 400 kV - daljnovoda Kainachtal - RTP Maribor in
- Južni koridor po dolini reke Drave do RTP Pekre in RTP Maribor po obstojeèem 110 kV-koridorju (rekonstrukcija obstojeèe trase).
- prim. doc. dr. Marjan Skalicky, dr. med., Maribor
- g. Sašo Peče, poslanec državnega zbora RS, Maribor
- prof. dr. Božo Hribernik, univ. dipl. ing., dekan elektrotehniške fakultete v pokoju, Maribor
- prof. dr. Alojz Križman, univ. dipl. ing., bivši župan MOM, Maribor
- doc. dr. Borut Holcman, univ. dipl. teolog, Maribor
- mag. Lucijan Borko, dr. med., Maribor
- ga. Anka Prodanovič, dr. med. spec. pediatrije, Maribor
- g. Milan Pocajt, dr. med. spec. internist., Maribor
- mag. Liviana Borko, univ. dipl. ing., Maribor
- ga. Špela Tratnik, članica zasedbe POWER DANCERS, Maribor
- prof. Anton Kunstek, strokovni delavec iz področja varnosti, zdravja pri delu in varovanja okolja, Maribor
- prof. zgo. Stane Kocutar, urednik oddaj RTV Slovenija in Radio Maribor, Maribor
- g. Milan Petek, poslanec državnega zbora Republike Slovenije, Maribor
- mag. Niko Stare, krajinski arhitekt, Maribor
- mag. Tomaž Kancler, arhitekt, predsednik društva arhitektov, Maribor
- g. Bogdan Reichenberg, arhitekt, predsednik urbanističnega sveta, Maribor
- g. Drago Dimnik, Predsednik Akademskega Planinskega Društva (APD) Kozjak Maribor
- g. Drago Dobša, Načelnik Planinske sekcije Vinarjev APD Kozjak Maribor